»Hitreje vzkipijo, niso strpni, niso pripravljeni poslušati nekoga drugega, zaznavamo tudi 'bullying' – ustrahovanje. Šole nas zelo pogosto pokličejo, in sicer zaradi nasilja, depresije, anksioznosti. Zelo veliko je otrok, ki ne želijo več v šolo, kar pomeni, da so vsi v stiski, tudi starši, kar pomeni, da moramo delati celostno, tudi s starši.«

»Pri tem se nam zdi pomembno, da je takšen pogovor strukturirano voden, da učitelj med njim pri otrocih ne vzbuja strahu ali dela drame, ampak obrazloži, kaj se je zgodilo, kako lahko učenci prepoznajo morebitne stiske sošolca, komu to povedati in podobno.«

»Težava nastane, ko mladostniki izkusijo, da je vpliv na druge mogoče dosegati z medvrstniškim nasiljem.«

»Obžalujem medvrstniško nasilje, do katerega je prišlo, in sem nad njim zaskrbljen. Takšnega dogajanja v šolah si ne želimo.«

»To so lahko učenci, ki so pri učiteljih zelo priljubljeni, na zunaj ne kažejo znakov nasilništva. Ti vodje imajo pomočnike, po navadi kake tri dobre prijatelje, ki jim stojijo ob strani, se dobro počutijo v njihovi družbi.«

»Pri obvladovanju medvrstniškega nasilja, ki je v porastu, nismo prav posebej učinkoviti, s spremembo zakonodaje bi morali tudi redefinirati vlogo staršev in zaposlenih v šolskem sistemu.«

»Pomembno je, da se čim več pogovarjamo, da učenci delijo z drugimi nestrinjanje, ko opazijo medvrstniško nasilje, in se znajo postaviti na stran žrtve. Da so zaščitniki in ne da oni rešujejo težave, temveč da znajo poiskati pomoč.«

»Medvrstniško nasilje je zagotovo rizični dejavnik za depresivno, anksiozno vedenje pri mladostnikih, tudi za samomorilnost. Moramo pa vedeti, da vedno obstaja skupek dejavnikov, ki privede do tega. Nemogoče pokažemo s prstom na en sam dejavnik. Medvrstniško nasilje je zagotovo velika težava med razvojem mladostnika.«

»Veliko staršev ima superiorno mnenje. On je čudovit nogometaš, pa v šoli je tak, hvalijo svojega otroka in ga poveličujejo.«